Povzetek:

Leta 2013 je 25-letni moški iz Slovenije skupaj s starši odpotoval v Makedonijo, kjer so s pomočjo posrednika izbirali dekle za prisilno poroko. Družini izbrane mladoletnice so plačali 6.000 evrov, nato pa v njenem domačem kraju izvedli romsko poroko. Kmalu zatem so jo skupaj s storilčevo družino pripeljali v Maribor, kjer je bila prisiljena skleniti tudi uradno zakonsko zvezo. Po prihodu v Slovenijo je žrtev devet mesecev prebivala v stanovanju storilčeve družine. Tam je bila pod stalnim nadzorom, brez osebnih dokumentov, telefona in možnosti svobodnega gibanja. Opravljati je morala vsa gospodinjska dela in fizično delo zunaj doma, pogosto pa je bila prisiljena tudi v spolne odnose proti svoji volji. Ob tem je bila podvržena fizičnemu in psihičnemu nasilju, kaznovanju, pomanjkanju hrane in pijače ter omejevanju stikov z lastno družino. Dodatno je bila prisiljena v verske prakse, ki jih sama ni izvajala. Družina je želela popolnoma podrejeno osebo, ki bi opravljala gospodinjska opravila in skrbela zanje. Žrtev je priložnost za pobeg dobila, ko si je ob sprehodih z možem zapomnila pot do policijske postaje. Nekega dne je ostala sama v nezaklenjenem stanovanju, od koder je uspela pobegniti in se zatekla na policijo, kjer je podala prijavo.

Metode zbiranja podatkov

Analiza primera temelji na polstrukturiranem intervjuju, ki je bil izveden v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Joint eStories: Journeys from Fear to Fair (JeS), ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Intervju z Društvom Ključ - centrom za boj proti trgovanju z ljudmi je bil izveden 31. 7. 2025 preko spletne platforme Zoom. Intervju je bil zvočno posnet in je trajal eno uro in osemnajst minut.

Zlata kriminalistična vprašanja

KAJ se je zgodilo?

Mladoletna državljanka Makedonije je bila kupljena s strani slovenske romske družine z namenom, da bi postala nevesta in hkrati služabnica. Po prihodu v Slovenijo je bila prisiljena v uradno poroko in kasneje izkoriščana v gospodinjstvu, kjer je morala opravljati vsa hišna in fizična opravila za sedemčlansko družino. Kaznivo dejanje je obsegalo odvzem osebne svobode, prisilno delo, spolno nasilje, nadzor nad komunikacijo, odvzem dokumentov in izolacijo žrtve. V primeru je moč zaznati različne oblike trgovine z ljudmi, kot so prisilna poroka, služabništvo, spolno izkoriščanje ter fizično in psihično nasilje.

KDAJ se je zgodilo?

Dogajanje se je začelo leta 2013, ko je storilec s staršema odpotoval v Makedonijo in tam kupil dekle. Izkoriščanje je potekalo v letih 2013 in 2014, ko je žrtev bivala v Sloveniji. Žrtev je pobegnila in naznanila kaznivo dejanje v začetku leta 2014, ko je bila podana tudi kazenska ovadba.

KJE se je zgodilo?

Kaznivo dejanje se je odvijalo na dveh lokacijah:

v Makedoniji – kjer je potekala prva faza trgovine z ljudmi: ogled »primernih nevest«, plačilo očetu žrtve, romska poroka in pridobitev nadzora nad dekletom; in
v Sloveniji, natančneje v Mariboru – kjer je žrtev živela z možem, njegovimi starši in sestrami. Tam se je dogajalo dolgotrajno izkoriščanje, prisilno delo, nasilje in omejevanje svobode.

KAKO se je zgodilo?

Storilci so kaznivo dejanje izvedli v več zaporednih fazah:

Pridobitev žrtve (rekrutiranje):

Storilec, njegova mati in oče so preko posrednika v Makedoniji pregledali več družin in izbrali dekle, za katero so plačali 6.000 € njenemu očetu.

Transport in premik:

Žrtev je bila po romski poroki odpeljana v Slovenijo, v Maribor, kjer je bila prisiljena v uradno poroko na upravni enoti.

Izkoriščanje:
Po prihodu v Slovenijo so ji odvzeli dokumente in telefon, jo izolirali, nadzorovali njene stike, gibanje in prehrano. Bila je prisiljena v spolne odnose proti svoji volji, neprekinjeno delo (kuhanje, čiščenje, pranje, delo na terenu), in verske obrede, ki jih sama ni prakticirala. Če po njihovem mnenju dela ni dovolj vestno opravljala, se je mož fizično znašal nad njo. Hrano in pijačo so ji pogosto omejevali, spala je malo, in ni smela komunicirati s svojimi starši in drugimi brez nadzora stalnega nadzora. Govorila je lahko le v jeziku, ki ga je razumel tudi njen mož.
Pobeg:
Ko so enkrat pomotoma pozabili zakleniti stanovanje, je pobegnila. Z možem sta občasno hodila na sprehode po Mariboru, na katerih je opazila policijsko postajo Maribor in si zapomnila pot do nje. Ko je pobegnila, je odšla na policijsko postajo in prijavila kaznivo dejanje.

Preiskava in odvzemi prostosti:

Policisti so nemudoma začeli preiskavo, naslednji dan pa so njenemu možu in njegovima staršema odvzeli prostost. Opravili so hišno preiskavo in zasegli dokaze (telefoni, posnetki, obleka, dokumenti).

S ČIM se je zgodilo?

Dejanje je bilo izvršeno z uporabo prisile, zavajanja, odvzema prostosti in ekonomske prevlade.

Storilci so uporabili denarno plačilo (6.000 €) za pridobitev žrtve, da bi jo obdržali, so uporabljali družinsko avtoriteto in izgovor romskih običajev, odvzem dokumentov in komunikacijskih sredstev, nadzor, fizično silo, grožnje in psihično nasilje ter institucionalni videz zakonitosti (poroka na upravni enoti). To je ustvarilo popolno odvisnost žrtve od storilcev.

KDO je storilec?

Glavni storilec je bil 25-letni moški, ki je bil mož žrtve. V kaznivo dejanje sta bila neposredno vključena tudi njegova mati in oče, ki sta sodelovala pri nakupu dekleta, njenem nadzoru in prisili. V tujini (Makedoniji) sta bila soodgovorna še posrednik, ki je organiziral ogled družin in izbiro dekleta, in oče žrtve, ki je svojo hčerko prodal. Vsi trije slovenski državljani (mož in starša) so bili obsojeni zaradi trgovine z ljudmi z izvršitveno obliko služabništva in suženjstva, oče žrtve pa je bil v Makedoniji obsojen zaradi prodaje hčerke.

ZAKAJ je storil dejanje?

Motiv dejanja je bil za moškega in njegovo družino predvsem ekonomski in koristoljuben. Želeli so pridobiti poceni, popolnoma podrejeno delovno silo v obliki žene in služabnice.
V družini je obstajalo pričakovanje, da bo sin, kot edini redno zaposlen, priskrbel »ženo«, ki bo hkrati opravljala vsa gospodinjska in fizična dela ter s tem razbremenila ostale družinske člane.

S KOM je bilo storjeno dejanje?

Dejanje je bilo storjeno v sostorilstvu. Glavni storilec je bil mož, njegova mati in oče sta bila pri tem aktivna pomočnika. Dekle so pridobili preko posrednika iz Makedonije, prav tako je pri tem sodeloval oče žrtve, ki je svojo hčer prodal.

PROTI KOMU je bilo storjeno dejanje?

Kaznivo dejanje je bilo storjeno proti mladoletni Rominji, državljanki Makedonije. V času poroke v Makedoniji je bila še mladoletna, medtem ko so uradno poroko na upravni enoti v Sloveniji izvedli, ko je bila polnoletna. Žrtev je bila socialno in ekonomsko šibka, tuja državljanka, sama brez družine in prijateljev v tujem okolju, brez dostopa do pomoči ter psihološko in fizično zlorabljena. Zaradi teh okoliščin je bila popolnoma brez moči, da bi se sama zaščitila.

Odkrivanje in preiskava

Primer trgovine z ljudmi je bil odkrit, ko je žrtev prišla na Policijsko postajo Maribor in prijavila, da je bila prodana v prisilno poroko ter prisiljena bivati pri družini, ki jo je izkoriščala. Policist je takoj vključil kriminaliste, ki so z njo opravili razgovor in sprožili preiskavo. Istega dne je bila žrtev nameščena v krizno namestitev Slovenske karitas, medtem ko je storilec še isti večer na policiji prijavil njeno izginotje. Naslednje jutro so policisti pridržali moža in njegove starše ter opravili hišno preiskavo. Zasegli so mobilne telefone, zvočne posnetke pogovorov, video posnetek poroke v Makedoniji ter druge predmete, povezane z izkoriščanjem. Najdena je bila tudi večja količina tobaka, kar je vodilo v dodaten postopek zaradi tihotapstva. Pri tem primeru prikriti preiskovalni ukrepi niso bili uporabljeni.

Preiskava je potekala brez večjih ovir. Sprva je izziv predstavljal jezik, vendar je bil hitro rešen z ustreznimi prevodi dokumentov in tolmačenjem. Kazenska ovadba je bila vložena proti žrtvinemu možu in njegovima staršema v začetku leta 2014. Postopek je trajal leto in pol ter se končal z obsodbo za trgovino z ljudmi v obliki služabništva in suženjstva. Kasneje so uvedli ločen postopek tudi proti posredniku iz Makedonije, prav tako pa je bil v Makedoniji obsojen oče žrtve, ker je sodeloval pri prodaji svoje hčerke.

Med sodno obravnavo so se pojavile določene težave. Na začetku postopka niso bile ustrezno dokumentirane telesne poškodbe žrtve, kar so zagovorniki obtožencev skušali uporabiti za zmanjšanje njene verodostojnosti. Na sojenju so se pojavile tudi verbalne žalitve žrtve s strani zagovornikov, ki pa so bile ustrezno sankcionirane s strani sodnice in tožilke. Poleg tega se je znova pokazala jezikovna ovira, saj sodni tolmač za turški jezik ni dosledno prevajal pričanja. Žrtev je ob nepravilnostih mirno in odločno zahtevala korektne prevode, kar je okrepilo vtis njene suverenosti. S svojo držo je na koncu dosegla spremembo odnosa zagovornikov obtožencev, ki so jo začeli nagovarjati spoštljivo.

Proces nastanitve in pomoči žrtvi

Po razkritju kaznivega dejanja je bila žrtev trgovine z ljudmi vključena v programe pomoči dveh organizacij. Najprej so jo v Društvu Ključ informirali o oblikah podpore, nato pa je bila nameščena v krizno namestitev Slovenske karitas. Tam so ji zagotovili osnovne pogoje za stabilizacijo – hrano, počitek in zdravstveno oskrbo. Po izteku začetnega obdobja je bila vključena v program varne namestitve Društva Ključ, kjer je imela dostop do dolgotrajne psihosocialne in pravne pomoči ter varnega bivanja na tajni lokaciji. Poseben poudarek je bil na vzpostavitvi občutka varnosti, čustveni podpori in pripravi na pričanje na sodišču, vključno s simulacijami postopka in prilagoditvami, ki so omogočile ločeno zaslišanje.

Dekle je bilo kasneje vključeno tudi v program reintegracije, ki je vključeval nadaljevanje izobraževanja in postopno vključevanje v družbeno okolje. Med procesom se je soočala z osebnimi izzivi, med drugim s kazenskim postopkom proti lastnemu očetu v Makedoniji. Odločila se je, da proti njemu ne bo pričala, pri čemer je imela podporo strokovnih delavcev. Bivanje v varni namestitvi je trajalo leto in pol, v tem času pa je žrtev pridobila stabilnost, samozavest in novo življenjsko perspektivo. Po zaključku programov pomoči je v tujini dokončala šolanje, si ustvarila družino in začela novo življenje.

Pobeg in prijava

Žrtev je izkoristila trenutek, ko so jo pozabili zakleniti v stanovanje, in je pobegnila do policijske postaje v Mariboru, kjer je na lastno pobudo prijavila kaznivo dejanje.

Prva policijska obravnava in krizna namestitev

Policisti so jo takoj sprejeli in obvestili kriminaliste. Še isti dan je bila nameščena v krizno namestitev Slovenske karitas, kjer so poskrbeli za njene osnovne fiziološke potrebe (hrano, vodo, počitek), ji priskrbeli zdravstveno pomoč (zdravljenje poškodb, pregled zaradi splava) jo pomirili in ji ponudili varno zavetje.

Prehod v varno namestitev

Po 30 dneh je bila žrtev premaknjena v program varne namestitve, ki ga vodi Društvo Ključ. Tam je bila nameščena na varno in tajno lokacijo, kjer je prejela psihosocialno pomoč, pravno podporo, čustveno podporo pri pričanju, redno prehrano, počitek in možnost telesne aktivnosti. Cilj je bil dolgotrajna rehabilitacija in opolnomočenje za pričanje.

Priprava na sodni postopek

Društvo Ključ ji je pomagalo zapisati in razumeti njeno zgodbo, pripraviti se na pričanje s simulacijami sodnega postopka in pogovora z odvetniki, pridobiti ločeno zaslišanje brez stika s storilci ter zagotoviti spremstvo policije in strokovnjakov na sodišče.

Reintegracija

Kasneje je bila vključena v program reintegracije in redno srednješolsko izobraževanje, preko katerega si je ustvarila novo življenje. Med bivanjem v Sloveniji se je okrepila psihično in fizično, kasneje pa zaživela novo življenje v tujini, dokončala šolanje in si ustvarila družino.